Ergonomija kuhinje

ERGONOMIJA KUHINJE

Kaj je ergonomija?

Ergonomija je znanstvena disciplina, ki raziskuje odnose med človekom in njegovo materialno okolico, da bi se le ta človeku čim bolj prilagodila. Beseda ima svoj izvor v grščini in pomeni znanost o delu. Uporabne predmete izdelujemo zaradi potreb ljudi in družbe, s funkcijo predmetov pa se te potrebe zadovoljujejo. Pravimo, da lahko le funkcionalni uporabni  predmeti opravičijo svoj obstoj.

Ergonomija je z antropometričnimi,  fiziološkimi, dinamičnimi in psihološkimi raziskavami človeškega organizma zelo pomembna tudi pri načrtovanju pohištva. Poznamo dve različni vrsti antropometrijskih meritev in sicer statično in dinamično. Statične meritve izvršujemo na mirujočem, dinamične pa na gibajočem se človeku, ko je le ta v različnih aktivnih položajih. Znano je, da se povprečna velikost ljudi povečuje in da se ljudje na različnih koncih sveta po telesni velikosti precej razlikujejo.

V preteklosti je bila večina pohištvenih elementov prilagojenih potrebam uporabnika, danes, zaradi serijskih proizvodenj temu ni več tako. Kuhinjo danes oblikujemo po meri prostora in po željah uporabnika; vizualni izgled in funkcija sta ključna dejavnika, v kolikor pa upoštevamo še priporočila ergonomije, bo uporaba kuhinje precej olajšana.

Ergonomska razporeditev kuhinje

Ergonomija zadnjih nekaj let, celo desetletij sodi v vrh vodilnih smernic v oblikovanju, saj združuje človeka, njegovo okolje in delo. Največji vpliv ima na delovni prostor, prisotna pa je tudi v domačem okolju – predvsem v kuhinji.

Ergonomija in pohištvo

Ergonomski podatki najbolj koristijo konfekcijski oblačilni in obutveni industriji. Čeprav pohištva, razen šolskega in otroškega,  ne izdelujejo v različnih velikostih, so za oblikovanje pohištva ergonomski podatki zelo važni. Kako pomembni so, lahko večkrat občutimo, ko sedimo na stolu in se ne počutimo dobro. Prav sedežno pohištvo je pri oblikovanju najzahtevnejše. Zahteva upoštevanje vseh tistih dognanj, do katerih so prišli v sodobnih ergonomskih raziskavah sedal.

Ergonomija v kuhinji

Ergonomija kuhinje - Delovni trikotnik

Pravilna razporeditev delovnih con v kuhinji vpliva na prihranek časa in energije, saj na ta način zmanjšamo količino nepotrebnega gibanja.  Po analizah sodeč  v kuhinji najpogosteje uporabljamo prostor za shranjevanje živil, pomivalno korito z delovno površino in kuhalno ploščo. Vse našteto tvori t.i. “delovni kuhinjski trikotnik”. Ključno pri delovnem trikotniku je, da je izkoristek optimalen – obseg stranic ne sme presegati 600-700 cm, pri čemer mora posamezna dolžina stranice obsegati 125-230 cm.

Dobro je, da tekom načrtovanja poskušamo upoštevati uporabnikove navade, naj gre za levičarja ali desničarja; postavitev elementov od leve proti desni je namreč za vsako izbiro malce specifična.

Pravilna višina delovnega pulta in gospodinjskih aparatov

Funkcionalnost kuhinje je v veliki meri odvisna od višine delovnega pulta. Povprečna višina ljudi je vedno večja, zato je delovna plošča nekoliko višja – standard predvideva višino v razponu 850-950 mm. Različna opravila zahtevajo različne višine kuhinjskih elementov. Priporočljivo je, da je kuhalna plošča postavljena nižje, pomivalno korito višje. Vsakemu posamezniku odgovarja drugačna idealna višina delovne površine, ki v prvi vrsti zmanjša, morda celo prepreči bolečine v hrbtenici.  Optimalna splošna višina za normalen doseg je med 650 mm in 1500 mm, zato je priporočljivo, da v ta niz vključimo hladilnik, pečico, jedilni pribor in servisno posodo. Pomembno je torej, da imamo “pri roki” elemente, ki so pogosto v uporabi. Poleg višine prihaja do sprememb tudi pri globinah pultov. Iz običajnih pultov globine 60 cm, postajajo vedno bolj aktualne globje delovne površine, ki poleg priprave hrane omogočajo še odlaganje stvari in postavitev manjših gospodinjskih aparatov.

Kaj pravijo raziskave?

Z novimi ergonomskimi raziskavami dela v kuhinji so dognali, da so pri pripravljanju hrane, pomivanju in kuhanju boljše različne delovne višine pultov. Pri kuhanju je tako optimalna delovna višina med 800 in 850 mm, pri pripravi hrane med 850 in 900 mm, ter pri čiščenju med 900 in 950 mm. Podobno kot višine delovnih pultov so ergonomsko prilagojene tudi kuhinjske omare, ki so glede na svoj volumen in višino montaže razporejene na omare za pogosto, manj pogosto in srednje pogosto uporabo.

Kuhinjski elementi

Zidni oz. viseči elementi se namesto s krilnimi vrati, vedno pogosteje odpirajo navzgor. Precej redkeje se pojavljajo visoki zgornji elementi, saj so jih nadomestili nižji, ki so zaradi globjega pulta lahko nameščeni nižje in tako bolj pregledni. V marsikateri kuhinji je viseče omare nadomestil blok visokih omar, kjer sta na prvem mestu odlična organiziranost in red.

Primer visečih elementov v GA+kuhinjah
Ergonomija visečih elementov

Da bi optimizirali izkoristek podpultnih elementov proizvajalci kuhinjskega pohištva ponujajo številne odlične rešitve kot so: izvlečni predali in police, izvlečne košare, shranjevalne apoteke, ledvičke, itd. Niz spodnjih elementov  je prevzel shranjevalno funkcijo, kamor lahko  pospravimo tako živila kot posodo.

Pomemben vidik vsake kuhinje je osvetlitev. Vsaka dobro premišljena kuhinja potrebuje osvetlitev s katero dobro osvetlimo delovno površino. S pravilno namestitvijo svetlobnega telesa se bomo izognili senci lastnega telesa na delovni površini. Svetila so najpogosteje vgrajena v viseče omare in police.

Kuhinja po feng šuju

Feng šuj je stara kitajska umetnost urejanja bivalnega in delovnega okolja. Izhajajoč iz tradicije, gre torej za stara preverjena pravila kako si ustvariti zdravo in harmonično bivalno okolje za življenje in delo. Poznamo dve temeljni področji feng šuja. Prvo se ukvarja s samim oblikovanjem, drugo pa z orientacijo oz. postavitvijo vsega, kar je oblikovano, v prostor. Bistvo feng šuja je v sposobnosti opazovanja narave, naravnih in življenjskih sil ter prilagajanje oblikovanja zaznanemu in občutenemu.

Ker večina priporočil feng šuja izhaja iz preprosto uporabnih in zdravorazumskih življenjskih resnic, se le ta pri projektiranju bivalnega okolja in kuhinjskega pohištva v veliki meri že upoštevajo, ne glede na to, ali se oblikovalci oz. projektanti tega zavedajo ali ne. Poleg lokacije oz. orientacije kuhinje, naravne svetlobe (povezava z eksterierom), komunikacije kuhinje z ostalimi prostori interiera (jedilnica dnevna soba), izbranih barvnih kombinacij, je po konceptu življenjskih energij bistvo feng šuja v posnemanju gibanja vetra in vode.

Pri posnemanju pa ne gre samo za energijo in vsebino, ampak tudi za preprosto posnemanje oblik, ki jih ta dva elementarna elementa svojim gibanjem poosebljata. Slednje v praksi pomeni oblikovanje, ki daje prednost naravnim konkavno konveksnim oblikam, to je oblikovanju z mehkimi gibajočimi se linijami brez vogalov in ravnih črt.  Pri kuhinjskem pohištvu je takšno oblikovanje redko predvsem zaradi same racionalnosti in tehnologije izdelave. Vseeno pa niso redki primeri, ko svetovalci in načrtovalci kuhinj skupaj s stranko od vsega začetka sledijo načelom oblikovanja kuhinjskih nizov in delovnih otokov z uporabo zaobljenih radialnih oblik, z uporabo zaobljenih in mehkih ploskovnih elementov ter ročajev in premišljeno izbiro kuhinjskih aparatov.

MORDA VAS ZANIMA TUDI